Umetnost posamezniku ponuja možnost za izraz notranjega sveta, ki nagovarja druge pripadnike družbe, da se s pogledom umetnika poistovetijo, v njem najdejo uteho, lepoto ali potrditev svojih lastnih prepričanj.
Tako se ustvarja in izraža duh časa, vloga umetnosti pa postane družbenotvorna. V vsakem času in vsaki družbi se prepletajo in dopolnjujejo različne izrazne vrste, ki s svojimi značilnostmi nagovarjajo specifičen krog posameznikov. Med bolj zanimivimi povezavami različnih umetniških smeri je povezava med glasbo in slikarstvom, saj sta ti kljub svoji različnosti ali pa morda prav zaradi nje med seboj pogosto neločljivi.
Umetniki so od nekdaj iskali način, kako bi v svojih delih ujeli potek časa in dejavnosti, pri čemer so uporabljali sekvenčno slikanje in abstrakcije. Mnogi so zato iskali navdih v glasbi, časovni umetnosti, ki je organizirana po sekvencah, ki se odvijajo v nespremenljivem časovnem zaporedju znotraj določenega časovnega okvira.
MARCEL DUCHAMP
Akt, ki se spušča po stopnicah št.2
1912
Glasbena in likovna umetnost se dopolnita v svojih nasprotjih – dobra glasba slika podobo in prav zaradi tega pogosto trpita njena struktura in časovna organizacija, dobra slika pa teži k dinamičnosti, ujame časovnost in slika minljive trenutke, pri čemer trpi njena forma, saj časovnost prikazuje s krožnimi linijami in abstrakcijo, v kateri so zabrisani odnosi in ekspresije prikazanega.
PIET MONDRIAN
Broadway Boogie-Woogie
1957
Do najboljših povezav in sovpadanja pride, ko slikarstvo in glasba ne težita k prilagajanju in posnemanju, temveč predstavljata resničnost skozi svoje dimenzije. Tako glasba prinaša časovnost, slika pa ustvarja prostor.
IGOR BRAVNIČAR
Membrana (2)
2018, olje na platno, 212 × 268 cm
Več
Poleg dopolnjevanja v različnih dimenzijah je pomemben tudi vpliv glasbe na sam ustvarjalni proces. Znano je, da na ustvarjanje močno vpliva okolje, v katerem slikarsko delo nastaja ter v katerem pride do izraza emocionalna funkcija glasbe, ki vpliva na ustvarjalčeva čustva in usmerja nastanek končnega dela. Med poslušanjem klasične glasbe bo morda umetnik ustvarjal drugače, kot bi ustvarjal ob jazzu, bluesu ali ambientalni elektroniki.
IGOR BRAVNIČAR
Vrt
2017, mešana tehnika, 111 × 168 cm (z okvirjem)
Več
Podobno povezavo najdemo tudi v slikarskih delih Igorja Bravničarja, za katerega je izražanje v jeziku umetnosti prav prepletanje glasbe in likovnega ustvarjanja. Avtor umetnost v abstraktni obliki doživlja v glasbi, ki je njegov primarni študij, s čopičem pa jo prevaja v vizualni svet, kjer se ukvarja z raziskovanjem filozofskih pojmov, ki obravnavajo neskončnost, horizonte, meje in prehode. Avtor na razstavah svoje slikarske podobe pogosto nadgradi z glasbeno spremljavo, ki pomaga gledalcu vzpostaviti močan emocionalni element in z njim globje doživljanje umetniških del.
IGOR BRAVNIČAR
Izvir
2017, mešana tehnika na platno, 70 × 100 cm
Več
Antiq Palace hotel & Spa, razstava, september 2020