IGRE STORE ATELJEGALERIJA
16 FEB 2023

Pozitivni vplivi abstraktne umetnosti

Abstrakcija kot oblika reprezentacije se v umetnosti pojavlja že vse od prazgodovine, ko so prvi ljudje na stenah jam upodabljali predmete in dogodke iz resničnega življenja. Taka uporaba je bila pogosta tudi pozneje in še danes lahko v skoraj vsakem umetniškem delu najdemo elemente, ki jih označujemo kot abstraktne, kot so barve, črte, teksture, toni in oblike.
LEON ZAKRAJŠEK
Fragment 12/11
2012, akril na platno, 70 x 140 cm
VEČ
Kaj je abstraktna umetnost?
Posebna umetniška smer, ki jo poznamo pod imenom abstraktna, brezobjektna ali nereprezentativna umetnost, se je razvila šele v začetku 20. stoletja z avtorji, kot so Robert Delaunay, Vasilij Kandinski, Kazimir Malevič in Vladimir Tatlin. Do njenega velikega razcveta je prišlo po drugi svetovni vojni z razvojem abstraktnega ekspresionizma, katerega najvidnejši predstavniki so bili Jackson Pollock, Mark Rothko in Willem de Kooning. Za razliko od umetnostnih smeri pred njo, ki so abstrakcijo uporabljale za prikazovanje stvari iz resničnega življenja, je za abstraktno umetnost značilno, da je v celoti ločena od objektnega sveta in jo zato dojemamo ali kot nereprezentativno ali kot tisto, ki v svoje središče postavlja vzorce, povzete po resničnih opazovanih objektih, ki jih gledalec ne povezuje z originalnim virom in jih dojema kot neodvisne.
LUČKA ŠPAROVEC
Svetilka
2017, mešana tehnika na papirju, 40 x 30 cm
VEČ
Prav ta neodvisnost od zunanjih označencev daje abstraktni umetnosti poseben značaj, drugačen od vloge, ki jo ima reprezentativna umetnost. Kot vse druge vizualne informacije se tudi abstraktna umetnost dojema prek zaznavnih sistemov, razvitih za funkcionalno dojemanje resničnega sveta, vendar pa te sisteme uporablja drugače – daleč od njihove primarne »preživetvene« funkcije. V nadaljevanju si bomo ogledali, kako abstraktna umetnost vpliva na naše doživljanje in kakšni so njeni pozitivni vplivi.

IGOR BRAVNIČAR
Hitri pogled
2017, olje na platnu, 53 x 161 cm

VEČ

Kreativnost in raziskovanje
Sodobne raziskave možganskega delovanja so pokazale, da je vsako mentalno, kognitivno ali čustveno doživljanje povezano s specifičnim vzorcem možganskega valovanja. Različni motivi, kot so pokrajine, portreti in tihožitja, sprožijo značilne odzive v določenih delih možganov, medtem ko abstraktna umetnost spodbuja možgansko aktivnost različnih področjih in nima sebi lastne tipične možganske aktivnosti. Zaradi odsotnosti glavnih objektov je vzorec opazovanja abstraktnega dela bolj globalen, homogen in celovit, kar ni pogosto v situacijah s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju.

PREDRAG TODOROVIĆ
ISPOD POVRŠINE
interaktivni poliptih, 2022, mešana tehnika, 125 x 300 cm
VEČ
Na ta način nas abstraktna umetnost seznanja z manj znanimi situacijami in možgane spodbuja, da delujejo na manj restriktiven, stereotipen način. Ker ne sledi dominanci vizualnih objektov, se odzivi posameznikov med seboj razlikujejo, razlikujejo pa se tudi odzivi iste osebe v različnih čustvenih stanjih. S tem nas abstraktna umetnost usmerja k raziskovanju novih čustvenih vtisov, miselnih in kreativnih povezav ter spodbuja nastajanje čustvenih in kognitivnih asociacij. (Aviv, 2014)
TIHOMIR TOMIČ
Grafika (5)
2012, globoki tisk, 35 x 70 cm
VEČ
Koncentracija
Abstraktno umetniško delo je sestavljeno iz podrobnosti in detajlov, pri ustvarjanju katerih moramo biti pozorni na uravnoteženje in ohranjanje razmerij med barvo, površino in črto. Ob izdelavi podrobnosti, svojo pozornost usmerjamo tako na proces kot na celoto, zato smo med ustvarjanjem zbrani in osredotočeni. Na ta način ustvarjanje abstraktnega umetniškega dela izboljšuje sposobnost koncentracije in ohranjanja pozornosti.
KRISTINA RUTAR
Konsekvence
2015, sitotisk, monotipija, 15 x 15 cm
VEČ
Svoboda izražanja, kritično razmišljanje in čustvena inteligenca
Z abstraktno umetnostjo lahko uprizarjamo zunanje in notranje doživljanje, vedenje, prepričanja in ideje. Pri ustvarjanju se nam ni treba držati pravil, uporabljati posebne tehnike ali se omejevati na znane forme iz narave, zato abstraktno slikanje ponuja možnost svobodnega izražanja in avtentičnosti. Z iskanjem pravih odtenkov, oblik in podrobnosti nas ustvarjanje spodbuja k sprejemanju odločitev ter krepi naše sposobnosti odločanja in iskanja novih rešitev. Na novo pridobljene zmožnosti reševanja težav vplivajo na večjo toleranco v stresnih situacijah in tako pripomorejo k zmanjševanju stresa v življenju ustvarjalca. Poleg tega abstraktno slikarstvo ponuja možnost upodabljanja in izražanja čustev ter nas na ta način pripravi do njihovega ozaveščanja in prepoznavanja ter do razvijanja čustvene inteligence.
SLIVIJE ARC POPOVIČ
CIKLUS MUTACIJE
Okni in fotonski trk, 2013, originalna litografija in jeklo tisk, 40 x 30 cm.
VEČ
Kako začeti?

Čeprav za ustvarjanje abstraktne umetnosti ne potrebujemo nobenih posebnih tehnik in pristopov, so se mnogi umetniki najprej naučili osnov likovne teorije in reprezentativnega slikarstva ter šele pozneje začeli abstrahirati in spreminjati realne podobe. Pablo Picasso je zapisal: »Abstraktna umetnost ne obstaja. Vedno moraš začeti z nečim, da lahko pozneje odstraniš vse sledi resničnosti.«

LEON ZAKRAJŠEK
Vrtovi Kamakure (2)
2004, mešana tehnika, 56 x 76 cm

VEČ
Še danes velja, da je poznavanje umetniških tehnik, perspektive, globine, kompozicije, barv in senčenja pomembno izhodišče za vse vrste ustvarjanja. Ustvarja referenčni okvir, znotraj katerega lahko po lastni presoji in želji združujemo znane in preizkušamo nove pristope ter izražamo svojo notranjo vizijo. Če bi se radi naučili osnov slikarskih, risarskih in grafičnih tehnik, vas vabimo, da se udeležite enega od naših umetniških tečajev pod mentorstvom slovenskih akademskih slikarjev. Več informacij: Atelje Galerija likovni tečaji
Atelje Galerija

Augustin, M. D., Defranceschi, B., Fuchs, H. K., Carbon, C. C., in Hutzler, F. (2011). The neural time course of art perception: An ERP study on the process of style versus content of art. Neuropsychologia, 49(7), 2071–2081.

Augustin, M. D., Leder, H., Hutzler, F., in Carbon, C. C. (2008). Style follows content: On the microgenesis of art perception. Acta Psychol, 128(1), 127–138.

Aviv, V. (2014). What does the brain tell us about abstract art? Frontiers in Human Neuroscience, 8(85).

Cupchik, G. C., Winston, A. S., in Herz, R. S. (1992). Judgments of similarity and difference between paintings. Vis. Arts Research, 18(2), 37–50.

Hacket, P. M. W. (2016): Psychology and philosophy of abstract art: neuro-aesthetics, Perception and Comprehension. Palgrave Pivot.

Kawabata, H., in Zeki, S. (2004). Neural correlates of beauty. J. Neurophysiol, 91(4), 1699–1705. doi: 10.1152/jn.00696.2003

www.machovibes.com/benefits-of-abstract-art

www.newscientist.com/article/mg21528732-000-get-the-picture-art-in-the-brain-of-the-beholder

Shopping Basket