23 NOV 2020
Vrt v umetnosti – prostor notranjega miru
»Morda sem postal slikar prav zaradi rož.« Claude Monet
Človek pozna vrt že vse od prazgodovine, ko se je začel intenzivneje ukvarjati s kultivacijo rastlin. Prvi, tako imenovani »gozdni vrtovi«, so bili urejeni znotraj divjine in bili namenjeni preskrbi s hrano. Nekoliko kasneje, okoli 10.000 let pr.n.št., se razvijejo prvi ograjeni vrtovi v katere so kmalu začeli zasajati tudi rastline, ki niso bile namenjene zgolj prehrani. S tem so se vrtovi vzpostavili kot kraji užitka, spokojnosti in notranjega miru.
Marko Modic
Modic (35)
Multimedijski umetnik, abstraktni fotograf in slikar Marko Modic s svojim avtorskim in elementarnim pristopom brez uporabe računalniške obdelave in fotografske postprodukcije ustvarja umetniške fotografije, ki jih uporablja kot medij za prenos zgodb, katerih interpretacijo prepušča gledalcu samemu.
Prav zaradi pomembne vloge v človeškem življenju vrtovi nosijo številne simbolične pomene. Predstavljajo mirno oazo osebnega prostora, ločeno od vsakodnevnega življenja ter skrbi, ki je namenjena osebni kontemplaciji in sprostitvi. Obdelovanje vrta se začne z roko, ki spreminja in oblikuje zemljo, vanjo sadi življenje in jo bogati, hkrati pa s tem kljubuje naravi in si jo podreja.
Silvester Plotajs – Sicoe
Drevo spoznanja, 2014
Silvester Plotajs – Sicoe
Tivolska pomlad, 2018
Močne žareče barve v kompozicijskih odnosih na ploskvi platna so najpomembnejše orodje za avtorjevo ekspresivno izražanje. Erupcija barve in intenzivnost svetlobe se medsebojno dopolnjujeta v ritmu podob, ki jih umetnik kljub navidezni lahkotnosti in hudomušnosti premišljeno razporeja po likovnem prostoru.
Vrt si predstavljamo kot zaprt, ograjen prostor, posvečen in celovit, zato ga povezujemo tudi z notranjim svetom. Kakor vesten vrtnar skrbi za svoje rastline in jim omogoča dovolj prostora za življenje, tako posameznik skrbi za svoj notranji svet, ga neguje in mu posveča svoj čas. Motive skrivnega vrta, katerega vhod je skoraj nemogoče najti, lahko primerjamo s procesom spoznavanja samega sebe in odkrivanja svojega notranjega bistva.
Leon Zakrajšek
Vrtovi Kamakure (2), 2004
Na to misel nas napeljuje tudi sama ureditev vrtov, saj so pogosto organizirani okoli centralne točke, ki jo predstavlja fontana, drevo ali skulptura. Tradicionalni japonski vrtovi so zastavljeni tako, da se obiskovalcu razkrivajo postopoma, zen vrtovi pa s svojo minimalistično zasnovo prek abstrakcije in simboličnega pomena opominjajo na večne resnice.
Leon Zakrajšek
Vrtovi Kamakure (4), 2004
Bogata simbolika in težnja po notranji izpolnitvi so pritegnile umetnike, ki so vrtove upodabljali v svojih delih ter s simboliko cvetlic pripovedovali zgodbo. Številne izrazne možnosti so vrtu kot motivu v slikarstvu ustvarile pomembno mesto v različnih obdobjih zgodovine, še zlasti od obdobja romantike naprej, ko je v ospredje stopila želja po vrnitvi k naravi.
John D. Antone
razstava Zelena mesta, Atelje Galerija, 2015
Ameriški kipar uporablja univerzalni jezik, prežet s simboliko in poetičnimi sporočili, predvsem o minljivosti človeka, ponovnem rojstvu in hkrati večnosti sveta. Podobe dreves, vej, ptičjih gnezd in hišk s skrivnostnimi prostori, ujete v bron, gledalcu ponujajo zavetje pred krutostjo vsakdanjega življenja ter ga vabijo, naj se umetniku pridruži v varnem svetu toplih medosebnih odnosov.
V obdobjih pred romantiko se z vrtom srečujemo predvsem v okviru nabožnih in drugih z religijo povezanih umetniških delih, kjer so umetniki prek simboličnega pomena ljudem podajali verske resnice.
Primož Pugelj
Favn, 2015
Favn je rimsko mitološko bitje, ki velja za zaščitnika gozdov, pašnikov in vrtov. Umetnik Primož Pugelj bronasto figuro favna postavlja v umirjeno okolje in kontemplativen položaj, ki napelje k razmisleku o pomenu narave, miru in življenja.
Vrt se vzpostavi kot samostojen motiv v umetnosti predvsem v času vzpona meščanstva v 18. in 19. stoletju, saj takrat lasten vrt postane dosegljiv večjemu številu ljudi. Še zlasti pomembno vlogo odigra v impresionizmu, ki se je razvil kot protiutež izumetničenosti in izredne čustvenosti romantike, ter ki je v središče svojega opazovanja postavil vsakodnevno življenje in lepote narave. Umetniki, kot so Vincent van Gogh, Pierre-Auguste Renoir in Claude Monet so se iz slikarskega studio preselili v naravo, kjer so opazovali predmete, minljivost naravnih pojavov, spreminjanje barv ob različnih svetlobi ter poskušali naslikati notranja občutja trenutnih vtisov in impresij.
Slivije Arc Popovič
Ciklus mutacije - Biotop, 2015
Navdih, ki ga avtor išče v naravi in najde v cvetočih vrtovih, v svojih delih izraža v obliki abstraktne, mentalne slike vrta, ki ga nosimo v sebi.
Slivije Arc Popovič
Ciklus mutacije - Veterna svetloba, 2012
Barvna in harmonična dela izražajo avtorjev ustvarjalni nemir in ekspresivna razpoloženjska stanja s čustvenim nabojem, v katerem lahko gledalec začuti otroško igrivost ustvarjanja, raziskovanja in nenehnega opazovanja okolja.
Želja slikarjev po posnemanju je v 20. stoletju prešla v željo po upodabljanju notranjih vzgibov, občutij in stališč ter po združevanju notranjega sveta z zunanjim, kar je v nekaterih primerih pripeljalo v skrajno abstrakcijo in k odmiku od prepoznavne motivike. Kljub temu vrtovi še danes najdejo svoje mesto znotraj širokega polja likovnosti.
Igor Bravničar
Izvir, 2017
Umetnik svoj navdih išče v naravi, kjer se ukvarja s podobami spojitev različnih elementov in odnosi med njimi. Zanimajo ga barve, odsevi, področja svetlobe in senc ter razmerja med površinami, ki jih po eni strani doživlja skozi glasbo, po drugi pa prevaja v vizualni svet umetnosti in abstrakcije.
Igor Bravničar
Vrt, 2017
Motiv vrta se v Bravničarjevih delih izraža skozi abstrakcijo barv cvetov, listov in drugih rastlinskih podob, ki jih avtor nadgrajuje z zrcalnimi podobami, odbliski in odsevi različnih vodnih površin.
Slike vrta delujejo pomirjujoče in v prostor prinašajo del narave, spokojnosti, življenja, zdravja in stabilnosti, zlasti če se pri opremljanju prostorov upoštevajo pravila feng shuja. Pri tem je pomembno, da je umetniško delo, ki prikazuje naravo, obešeno na vzhodni steni prostora. Upoštevajte tudi, da slike, na katerih prevladujejo zeleni in rjavi toni, okrepijo energije rdečih in oranžnih odtenkov, tople zemeljske barve pa dodajo moč belim, črnim in sivim odtenkom. Več o feng shuju si lahko preberete tukaj.
Marko Jakše
Parazol, 2013
Skozi simbolno umirjenost zimskega vrta se gledalcu odpira pogled v umetnikov bogat notranji svet, poln arhetipov in sublimnih izrazov subjektivnega doživljanja zunanjega sveta.