23 NOV 2020

Vrt v umetnosti – prostor notranjega miru

»Morda sem postal slikar prav zaradi rož.« Claude Monet

Človek pozna vrt  že vse od prazgodovine, ko se je začel intenzivneje ukvarjati s kultivacijo rastlin. Prvi, tako imenovani »gozdni vrtovi«, so bili urejeni znotraj divjine in bili namenjeni preskrbi s hrano. Nekoliko kasneje, okoli 10.000 let pr.n.št., se razvijejo prvi ograjeni vrtovi v katere so kmalu začeli zasajati tudi rastline, ki niso bile namenjene zgolj prehrani. S tem so se vrtovi vzpostavili kot kraji užitka, spokojnosti in notranjega miru.

Marko Modic

Modic (35)

Multimedijski umetnik, abstraktni fotograf in slikar Marko Modic s svojim avtorskim in elementarnim pristopom brez uporabe računalniške obdelave in fotografske postprodukcije ustvarja umetniške fotografije, ki jih uporablja kot medij za prenos zgodb, katerih interpretacijo prepušča gledalcu samemu.

Več

Prav zaradi pomembne vloge v človeškem življenju vrtovi nosijo številne simbolične pomene. Predstavljajo mirno oazo osebnega prostora, ločeno od vsakodnevnega življenja ter skrbi, ki je namenjena osebni kontemplaciji in sprostitvi. Obdelovanje vrta se začne z roko, ki spreminja in oblikuje zemljo, vanjo sadi življenje in jo bogati, hkrati pa s tem kljubuje naravi in si jo podreja.

Silvester Plotajs – Sicoe

Drevo spoznanja, 2014

Mednarodno priznanega slikarja Silvestra Plotajsa Sicoja zanima kompleksno, srečno in vitalno slikarstvo, ki diši po človeku. S svojimi deli raziskuje meje med barvno izpovednostjo in svetlobno odzivnostjo, prek katerih izraža lastna občutenja in se dotika številnih tematik medosebnih odnosov.
Simbol vrta najdemo v skoraj vseh kulturah sveta, v religijah, kot so krščanstvo, islam, budizem in šintoizem, ter verovanjih starih Egipčanov in Grkov, kjer se pogosto pojavlja v obliki paradiža, raja, posvečenega prostora ali obljubljene dežele. V islamu najdemo vrt kot simbol blaženosti in Alaha kot njegovega vrtnarja, v krščanstvu kot popoln kraj miru, spokojnosti in kontemplacije, v Grčiji pa je vrt Zeusu, Heri in drugim bogovom nudil posvečeno zavetje. Zanimivo je, da sama beseda paradiž (raj) izvira iz starega iranskega jezika in pomeni »pairi« (zapreti, obkrožiti) in »daeza« (stena).

Silvester Plotajs – Sicoe

Tivolska pomlad, 2018

Močne žareče barve v kompozicijskih odnosih na ploskvi platna so najpomembnejše orodje za avtorjevo ekspresivno izražanje. Erupcija barve in intenzivnost svetlobe se medsebojno dopolnjujeta v ritmu podob, ki jih umetnik kljub navidezni lahkotnosti in hudomušnosti premišljeno razporeja po likovnem prostoru.

Več

Vrt si predstavljamo kot zaprt, ograjen prostor, posvečen in celovit, zato ga povezujemo tudi z notranjim svetom. Kakor vesten vrtnar skrbi za svoje rastline in jim omogoča dovolj prostora za življenje, tako posameznik skrbi za svoj notranji svet, ga neguje in mu posveča svoj čas. Motive skrivnega vrta, katerega vhod je skoraj nemogoče najti, lahko primerjamo s procesom spoznavanja samega sebe in odkrivanja svojega notranjega bistva.

Leon Zakrajšek

Vrtovi Kamakure (2), 2004

Grafik in slikar Leon Zakrajšek pri ustvarjanju uporablja stare grafične tehnike Kitajske in Japonske ter ritualnega slikanja, ki jih navdihujejo duhovna stanja, filozofija azijskih principov meditacije in zahodnih artističnih ekspresij. Serija Vrtovi Kamakure je nastala po njegovi vrnitvi z Japonske, kjer se je posvečal študiju japonskega slikarstva in tradicionalne japonske kaligrafije.

Na to misel nas napeljuje tudi sama ureditev vrtov, saj so pogosto organizirani okoli centralne točke, ki jo predstavlja fontana, drevo ali skulptura. Tradicionalni japonski vrtovi so zastavljeni tako, da se obiskovalcu razkrivajo postopoma, zen vrtovi pa s svojo minimalistično zasnovo prek abstrakcije in simboličnega pomena opominjajo na večne resnice.

Leon Zakrajšek

Vrtovi Kamakure (4), 2004

Serijo Vrtovi Kamakure zaznamujejo geometrijske oblike, ki v sebi nosijo težnjo k popolnosti in mitično simboliko.

Bogata simbolika in težnja po notranji izpolnitvi so pritegnile umetnike, ki so vrtove upodabljali  v svojih delih ter s simboliko cvetlic pripovedovali zgodbo. Številne izrazne možnosti so vrtu kot motivu v slikarstvu ustvarile pomembno mesto v različnih obdobjih zgodovine, še zlasti od obdobja romantike naprej, ko je v ospredje stopila želja po vrnitvi k naravi.

John D. Antone

razstava Zelena mesta, Atelje Galerija, 2015

Ameriški kipar uporablja univerzalni jezik, prežet s simboliko in poetičnimi sporočili, predvsem o minljivosti človeka, ponovnem rojstvu in hkrati večnosti sveta. Podobe dreves, vej, ptičjih gnezd in hišk s skrivnostnimi prostori, ujete v bron, gledalcu ponujajo zavetje pred krutostjo vsakdanjega življenja ter ga vabijo, naj se umetniku pridruži v varnem svetu toplih medosebnih odnosov.

Več

V obdobjih pred romantiko se z vrtom srečujemo predvsem v okviru nabožnih in drugih z religijo povezanih umetniških delih, kjer so umetniki prek simboličnega pomena ljudem podajali verske resnice.

Primož Pugelj

Favn, 2015

Favn je rimsko mitološko bitje, ki velja za zaščitnika gozdov, pašnikov in vrtov. Umetnik Primož Pugelj bronasto figuro favna postavlja v umirjeno okolje in kontemplativen položaj, ki napelje k razmisleku o pomenu narave, miru in življenja.

Več

Vrt se vzpostavi kot samostojen motiv v umetnosti predvsem v času vzpona meščanstva v 18. in 19. stoletju, saj takrat lasten vrt postane dosegljiv večjemu številu ljudi. Še zlasti pomembno vlogo odigra v impresionizmu, ki se je razvil kot protiutež izumetničenosti in izredne čustvenosti romantike, ter ki je v središče svojega opazovanja postavil vsakodnevno življenje in lepote narave. Umetniki, kot so Vincent van Gogh, Pierre-Auguste Renoir in Claude Monet so se iz slikarskega studio preselili v naravo, kjer so opazovali predmete, minljivost naravnih pojavov, spreminjanje barv ob različnih svetlobi ter poskušali naslikati notranja občutja trenutnih vtisov in impresij.

Slivije Arc Popovič

Ciklus mutacije - Biotop, 2015

Navdih, ki ga avtor išče v naravi in najde v cvetočih vrtovih, v svojih delih izraža v obliki abstraktne, mentalne slike vrta, ki ga nosimo v sebi.

Več

Slivije Arc Popovič

Ciklus mutacije - Veterna svetloba, 2012

Barvna in harmonična dela izražajo avtorjev ustvarjalni nemir in ekspresivna razpoloženjska stanja s čustvenim nabojem, v katerem lahko gledalec začuti otroško igrivost ustvarjanja, raziskovanja in nenehnega opazovanja okolja.

Več

Želja slikarjev po posnemanju je v 20. stoletju prešla v željo po upodabljanju notranjih vzgibov, občutij in stališč ter po združevanju notranjega sveta z zunanjim, kar je v nekaterih primerih pripeljalo v skrajno abstrakcijo in k odmiku od prepoznavne motivike. Kljub temu vrtovi še danes najdejo svoje mesto znotraj širokega polja likovnosti.

Igor Bravničar

Izvir, 2017

Umetnik svoj navdih išče v naravi, kjer se ukvarja s podobami spojitev različnih elementov in odnosi med njimi. Zanimajo ga barve, odsevi, področja svetlobe in senc ter razmerja med površinami, ki jih po eni strani doživlja skozi glasbo, po drugi pa prevaja v vizualni svet umetnosti in abstrakcije.

Več

Igor Bravničar

Vrt, 2017

Motiv vrta se v Bravničarjevih delih izraža skozi abstrakcijo barv cvetov, listov in drugih rastlinskih podob, ki jih avtor nadgrajuje z zrcalnimi podobami, odbliski in odsevi različnih vodnih površin.

Več

Slike vrta delujejo pomirjujoče in v prostor prinašajo del narave, spokojnosti, življenja, zdravja in stabilnosti, zlasti če se pri opremljanju prostorov upoštevajo pravila feng shuja. Pri tem je pomembno, da je umetniško delo, ki prikazuje naravo, obešeno na vzhodni steni prostora. Upoštevajte tudi, da slike, na katerih prevladujejo zeleni in rjavi toni, okrepijo energije rdečih in oranžnih odtenkov, tople zemeljske barve pa dodajo moč belim, črnim in sivim odtenkom. Več o feng shuju si lahko preberete tukaj.

Marko Jakše

Parazol, 2013

Skozi simbolno umirjenost zimskega vrta se gledalcu odpira pogled v umetnikov bogat notranji svet, poln arhetipov in sublimnih izrazov subjektivnega doživljanja zunanjega sveta.

Več

logo-store-ateljegalerija

Sledite nam

Naročite se na art-novice

Atelje galerija

Gallusovo nabrežje 29,
1000 Ljubljana
Slovenia
+386 (0)1 421 34 50
Shopping Basket